Jazbec H. Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila ''Ena dolga predguvor''

Monografija. — Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), 2007. — 114 s. — (Linguistica et philologica, 17; ISSN 2712-2689). — ISBN 978-961-254-006-7.V okviru raziskav za knjigo Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila Ena dolga predguvor avtorica je predvsem zanimalo, kakšen je bil delež nemških izposojenk v prvih slovenskih obsežnejših besedilih, torej pri Primožu Trubarju. Iz praktičnih razlogov je se omejila na eno samo Trubarjevo besedilo, tj. besedilo z naslovom Ena dolga predguvor, ki ga je Trubar napisal kot predgovor k svojemu prevodu prvega dela Novega testamenta iz leta 1557. Želela avtor ugotoviti, koliko so te nemške izposojenke stare, oziroma v katerem srednjeveškem obdobju je bilo izposojanje iz nemščine najbolj intenzivno. Izkazalo se je, da je v besedilu 4 odstotke nemških izposojenk, kar nas napeljuje na sklepanje, da se je že Trubar zavestno izogibal nemškim izposojenkam, ko je snoval slovenski knjižni jezik. Ko avtor pri analizi nemških izposojenk v Eni dolgi predguvori na podlagi relativne kronologije fonetičnih razvojev v nemščini na eni strani in v slovenščini na drugi določala starost teh izposojenk, je ugotovila, da je morala biti večina izposojenk v času Trubarja že živih med ljudstvom in si jih ni izposodil šele on kot začetnik slovenske pisane besede. Trubarjevih t. i. citatnih besed, ki po vsej verjetnosti niso bile izposojene že prej, ampak jih je uvedel sam, je v Eni dolgi predguvori razmeroma malo. Pri tovrstni analizi izposojenk avtor upoštevala tudi semantično razmerje med nemško predlogo za izposojo in izposojenko v slovenščini, ne samo substitucijsko fonetiko. Druga zanimiva ugotovitev pričujočega dela je na primer, da je bilo največ obravnavanih izposojenk prevzetih v dvanajstem stoletju, ko se je začel večji dotok nemškega prebivalstva v slovenske kraje.