Dobrovoljc H. Slovenska teorija jezikovne naravnosti s slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom

Monografija. — Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), 2013. — 222 s. — (Linguistica et philologica, 12; ISSN 2712-2689). — ISBN 978-961-254-510-9.V monografiji avtorica predstavlja slovensko teorijo o naravni (obliko)skladnji, jo ponazarja s skoraj sto zgledi in preverja njeno pravilnost oz. uporabnost. Slovenski model naravnosti odstopa tako od svoje predhodnice, tj. teorije zaznamovanosti, kot od uveljavljenega jezikoslovnega strukturalizma in tudi od celovške šole naravne skladnje. Ob osnovni predpostavki naravnega jezikoslovja, da so jezikovne zgradbe za človeške možgane bodisi lažje bodisi težje, je kot bolj naravno opredeljeno tisto, kar je za možgane lažje. Ker so dejavnosti človeških možganov težko preverljive, skuša teorija s pomočjo sistematičnega zajetja in osvetlitve empiričnih podatkov informirati o prednostnih razmerjih med jezikornimi prvinami v okviru istega strukturnega sestava. Med temeljnimi pojmi teorije naravnosti so v monografiji predstavljene tudi metodološke inovacije: določitev devetih utemeljevalnih meril za lestvice naravnosti in izpeljava kot sosledje predpostavk teorije naravnosti.