Nova Gorica: Škrabčeva misel II : zbornik s simpozija. 1996. — str. [187]-192.
Dosedanja mnenja o etimologiji slovenskega in kajkavskega imenovalnika vprašalnega zaimka kaj glasoslovno ne ustrezajo in ne upoštevajo primerjalnega gradiva iz drugih slovanskih jezikov. Oblika se je prek absolutnega oziralnega zaimka in veznika razvila iz psl. *ka s prvotnim pomenom 'kam', to pa iz ide. lativa *kuaH, ohranjenega tudi v lat. qua 'kje, kjer, kod, koder'.
Opinions to date on the etymology of Slovene and Kajkavian nommative form of the interrogative pronoun kaj phonologically do not agree with nor do they take into account comparative material from other Slavic languages. The form developed through an absolute relative pronoun and conjunction from CSI. *ka with the original meaning 'where' which is from the lE. lative *kUaH. preserved in Lat. qua
'where'.